FANTJE S PRESKE

Fantje s Preske, danes v postavi Matija Lisec, Lojze Lisec, Franc Lisec, Stane Krnc in Anton Lisec, so se javnosti prvič predstavili leta 1995 na srečanju ljudskih pevcev na gradu v Sevnici. Fante s Preske druži ljudska pesem že od malih nog, ko so ob starih kmečkih opravilih in raznih drugih priložnostih s starši prepevali slovenske ljudske pesmi. V letu 2005 je skupino zapustil zvesti član Jože Sever, ki se je kljub svoji bolezni izredno prizadeval za ohranjanje stare slovenske pesmi.

Skupina je iz preteklosti prevzela in ohranila pesemski repertoar, nekatere šege, ki jih spremlja petje, kot sta koledovanje za svetega Jurija (jurjevanje) in ramplanje (godovanje). Med posebnosti ljudskega petja, ki jih ohranjajo Fantje s Preske, sodi večglasno fantovsko petje s petjem 'čez', stopničastim vstopanjem in nižanjem ob novih kiticah, in jo le redko katera skupina ljudskih pevcev še ohranja. Poleg teh posebnosti je besedilu in melodiji ljudskega petja s tega območja dal pečat zgodovinski vpliv dveh dežel, Štajerske in Kranjske.

Prepoznavnost Preske ter Fantov s Preske povsod, kamor seže slovenska beseda, je vzrok, da Fantje s Preske gostujejo na mnogih prireditvah po Sloveniji. Fantje s Preske so redni gosti koncertov Sreča, Biser življenja v okviru edinstvenega slovenskega projekta ohranjanja narodne identitete Rastoča knjiga. Vsako leto  organizirajo na Preski v septembru koncert slovenskih ljudskih pesmi ter srečanje ljudskih pevcev in godcev. Posnetki jesenskih koncertov na Preski so predvajani na Radiu Slovenija v okviru torkovih večerov, fantje pa so na RTV Slovenija gostovali tudi v različnih oddajah, kot so Slovenska zemlja v pesmi in besedi, Vsakdanjik in praznik.  Predstavili so se že na številnih lokalnih in nacionalnih radijskih in televizijskih oddajah, večkrat pa sodelujejo tudi pri snemanjih dokumentarnih oddajah in prispevkov o slovenskih ljudskih običajih.

Skupina sodeluje z raziskovalci, tudi na Inštitutu za slovensko narodopisje Slovenske Akademije za znanost in umetnost SAZU. Fantje s Preske snemajo nadalje za arhiv Radia Slovenija, posnetki njihovega petja bogatijo arhiv Slovenskega etnografskega muzeja, nastopajo na srečanjih ljudskih pevcev in godcev, kot eni izmed najbolj reprezentančnih primerov ljudskega petja so nastopili na državnem srečanju in sodelovali na koncertu za mednarodno radijsko zvezo (EBU). Z namenom ohraniti slovensko ljudsko pesem so Fantje s Preske po izdaji zbirke ljudskih pesmi Pušeljc s Preske v letu 2002 izdali že tri zgoščenke in kasete izbranih ljudskih pesmi:  Na hribčku je moj dom (2003), Le to me veseli (2004) in Ure, dnevi, kam bežijo (2006).